Kot je razvidno s slike, je akacija na psu.
20. aprila je bilo ponoči v prekmurski ravnici -4 C, dan kasneje pa -2 C, kar zadošča, da so posledice okvirno take kot ob lanski pozebi 26. aprila.
Poleg akacije so enako kot lani videti poleti cvetoča “čebelja drevesa” – evodija, mehurnik, sofora… – približno takšna so kot kuhana špinača.
Dobro pa se drži oljna repica, ki jo čebele še vedo obiskujejo.
V ravninskem delu Prekmurja se na akaciji (robiniji) že povsem jasno vidijo cvetni nastavki.
Lani, v letu 2016, jih je na mnogih lokacijah zelo temeljito uničila pozeba 26. aprila, razen pri res visokih starih drevesih, ki so segala izven bazena hladnega zraka.
Letos se žal znova bojimo močne pozebe, saj je za noč z 20. na 21. aprila napovedano do -3 C. Držimo pesti, da se še kaj zasuče in ne bo tako grobo zaključena doslej izdatna in dobro obiskana pomladna paša.
Verjetno vsi poznamo uporabo oksalne kisline v boju proti varoji. Je izjemno učinkovito sredstvo, ima pa tudi veliko hibo – bistveno zmanjšano učinkovitost tedaj, ko je v panju veliko pokrite zalege in je večina varoj v zaprtih celicah.
V tujini v zadnjem času potekajo preizkusi, kako omogočiti takšno uporabo oksalne kisline, ki bi pripeljala do sproščanja skozi daljše obdobje, s čimer bi učinek kisline zajel več varoj, ko opravljajo svoj ciklus v in iz celic s čebeljo zalego.
Nov pristop je predvsem uporaba lepenke ali papirja, nasičenega z raztopino oksalne kisline v glicerinu.
Najprej so o zelo dobrih rezultatih poročali iz Argentine, potem iz ZDA, lani (2016) oktobra pa je že bila prijavljena vseevropska registracija novega zdravila Varromed. Ta vsebuje mešanico mravljinčne in oksalne kisline v mediju, ki poskrbi za postopno sproščanje. Registrirano je za uporabo v času pomlad – jesen – zima, torej vse leto razen v času najvišjih temperatur, ki bi pripeljale do prehitrega izločanja.
Po slovenskih predpisih mora biti vsako zdravilo registrirano tudi posebej v Sloveniji. Trenutno še ni znano, kako bo s tem.
Uporabne povezave:
Letos je že do preloma marca v april zacvetela celotna botanična družina prunus – marelice, breskve, različne slive, črni trn, višnje, žlathna in divja češnja, odpirajo pa se tudi že hruške, nashiji, hrušica in zgodnje jablane.
Po zapiskih o datumih cvetenja je letošnja pomlad pri sadnem drevju tako hitra kot 2016 in 2014, hkrati pa za 10 dni hitrejša kot 2015 in za kar 3 tedne hitrejša od 2013.
Poleg sadnega drevja je v marcu in aprilu takoj za vrbami zelo aktualna tudi cvetoča podrast – “pleveli”, najprej bršljanasta grenkuljica (ali veste, da so jo nekdaj uporabljali pri varjenju piva namesto hmelja?), potem regrat in mrtva kopriva. Vseh teh rastlin je na prekmurskih tleh, ki so tipično težka, veliko.
Na akaciji kot še zlasti pomembni paši za naše kraje te dni videvamo razpiranje mladih listov.
Trenutno je torej paše veliko in je zelo raznolika. Čebele se močno razvijajo. Tisti čebelarji, ki smo hkrati po malem sadjarji, se tega še posebej veselimo. Upajmo, da nas ne doleti tako temeljita pozeba kot ob koncu aprila 2016. Točo, sicer drobno, pa so ponekod v Sloveniji letos že imeli (na primer v okolici Litije).
Nenadoma in prezgodaj nas je zapustila mag. Lidija Matavž, veterinarka in svetovalka, vodja enote NVI v Murski Soboti.
Spominjamo se je kot osebe, ki je bila pogosto prisotna na naših srečanjih in vedno pripravljena odgovarjati na strokovna vprašanja o tem, kako zagotoviti dobro zdravstveno stanje naših čebel.
Izrekamo sožalje vsem, ki so ji bili blizu, gospe Lidiji pa se še zadnjič zahvaljujemo za vso pomoč.
Kdor v Prekmurju čebelari stacionarno, torej brez prevažanja čebel na pašo drugod, ta ve, kako pomembne so za njegove čebele kmetijske kulture. Še zlasti to velja poleti na lokacijah, kjer je malo lipe in kostanja.
Leto 2016 je od poznoaprilske pozebe naprej kar prijazno, kar se tiče vremena – vlage je dovolj, temperature doslej niso pretirane, tako da se posevki dobro razvijajo.
Od druge polovice junija cvetijo oljne buče. Hektar buč naj bi dal 100 do 150 kg medu in cvetnega prahu.
Čebele jih najbolj obiskujejo dopoldne, na panjih se zelo opazi povečan promet in prinašanje cvetnega prahu, ki obarva vhode v rumeno.
Druga pomembna poleta kultura je ajda. Tudi ta naj bi dajala približno 150 kg medu na hektar, vendar je zanjo značilno, da je zelo “izbirčna” glede vremenskih in rastnih pogojev in zato ta številka lahko zelo niha. Mnoge moderne sorte tudi sploh ne medijo. (Zanimivo razpravo o donosu ajde – v angleščini – najdete tukaj.)
Ajdo ponavadi sejemo po poletni žetvi žita, naš član pa je že kot glavni posevek sejal avstrijsko sorto Bamby, ki naj bi izstopala po tem, da hitro zacveti in dobro medi.
Ajda je bila sejana 8. junija (da so čebele do konca izkoristile prezimljeno inkarnatko + dva tedna pavze po zaoranju). Popki so se začeli odpirati 5. julija in danes, 7. julija, je njiva v cvetu. Temperatura in vlaga sta ugodni. Renome sorte drži – čebele jo res množično obiskujejo. Prinesejo tudi precej cvetnega prahu.
Navadni gadovec, echium vulgare, lahko ponekod srečamo na travnikih, ni pa zelo pogost.
Zasejan začne cveteti v drugem letu, cveti od maja do septembra z lepimi modrimi cvetovi, ki imajo dve posebnosti: medijo ves dan, nektar pa je zaščiten pred izpiranjem v primeru dežja.
Vir (v angleščini) navaja, da je gadovec izjemna čebelja paša: vse do 1.000 kg medu in 2.000 kg cvetnega prahu na hektar. Drugače kot pri mnogih drugih rastlinah stopnja vlažnosti in suša, ki jo dobro prenaša, ne vplivata na medenje.
Če gadovca ne poznate, ključ za določanje najdete v galeriji slik na strani Zaplana.net.
Tisti, ki v bližnji okolici nimamo kaj dosti lipe, pogledujemo v tem času po vsaki rastlini, kjer se rade zbirajo čebele.
Na sprehodu na zapuščenih zemljiščih in robovih gozdov tako pogosto srečamo robido (rubus fruticosus oziroma mnoge različice).
Od višjih rastlin pa je v tem času priljubljena krhlika (rhamnus frangula ali frangula alnus).
Ta raste kot majhno drevo ali visok grm z drobimi belimi cvetovi, ki se pojavljajo skozi maj in junij. V maju, ko je dovolj druge paše, ne izstopa prav posebej, v juniju pa že pride prav.
Ponekod, denimo v ZDA in v Franciji, na družini krhlik celo pridobivajo sortni med, ki ga posebej hvalijo in prav pesniško opisujejo – primer.
V času brez močne paše čebele iščejo, kar je le mogoče najti, predvsem pri zbiranju cvetnega prahu.
Kjer prevladujejo zbita, ilovnata tla, lahko opazimo, kako nabirajo cvetni prah na ozkolistnem trpotcu (plantago lanceolata) …
… in rastlinah iz družine kislic (rumex).
