Društvo po pašnem redu upravlja 21 stojišč. Paša je pretežno na repici, akaciji in ajdi.
Z vlogami se prosimo obrnite na poverjenika za pasišča:
g. Evgen Smodiš, 070 474 285, info@cd-ms.si
Društvo po pašnem redu upravlja 21 stojišč. Paša je pretežno na repici, akaciji in ajdi.
Z vlogami se prosimo obrnite na poverjenika za pasišča:
g. Evgen Smodiš, 070 474 285, info@cd-ms.si
Društvo je v letu 2024 sodelovalo pri naslednjih dejavnostih.
Objavljamo obvestilo ČZS.
***
Spoštovani čebelarji, čebelarke, ker zaradi epidemije koronavirusa COVID – 19 trenutno ne moremo izvajati usposabljanj v skladu s programom Čebelarske zveze Slovenije, smo se odločili, da bomo določene teme usposabljanj izvedli preko spletnih seminarjev, t.i. webinarjev. Tehnologija, ki jo uporabljamo v današnjem času, nam to omogoča in v tem trenutku se nam zdi tovrstno usposabljanje še kako primerno.
Webinarji bodo potekali podobno, kot to izgleda v predavalnici. Prenos webinarjev bo potekal v živo, dostop do njih pa bodo imele prijavljene osebe. Vsa navodila (tehnološke zahteve, prijava, uporaba, zastavljanje vprašanj) bodo dana ob razpisu posameznega webinarja.
Preko webinarjev si boste ob besedi predavatelja ogledali tudi prosojnice, lahko pa boste v njem sodelovali tudi sami. V kolikor se vam med samim seminarjem porajajo vprašanja, povezana s tematiko seminarja, priporočamo, da le ta postavite ob koncu seminarja.
Poskusni webinar bomo imeli v prvih dneh aprila 2020 na temo Apitehnični ukrepi, ki ga bo izvedel Vlado Auguštin, spec. za tehnologijo čebelarjenja. Informacijo o terminu bomo skupaj z navodili za prijavo objavili na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije do petka, 27.03.2020. V spletni seminar se bo lahko prijavilo do 30 oseb.
(Dodatek: navodila za prijavo najdete tukaj !)
Predlagamo vam, da na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije spremljate nadaljnja obvestila, kjer bomo sprotno objavljali teme in termine spletnih seminarjev, ki jih bodo za vas izvajali zaposleni Čebelarske zveze Slovenije.
Izkoristite sedanji čas za dopolnitev oz. pridobivanje novega znanja.
Lidija Senič, vodja služb ČZS
Čebelarska zveza Slovenije
Brdo pri Lukovici 8, Lukovica
gsm: 040 436 512
Po pisanju časopisa Finance je podjetje Zorn Plus v lasti enega najbogatejših Slovencev Otmarja Zorna v okviru evropskega razpisa prejelo 50.000 EUR za projekt zaščite čebel – V-Eliminator.
Izdelali naj bi že prve modele naprave, ki s tehnologijo računalniškega vida najprej zazna varojo na čebeli, potem pa jo z laserskim žarkom uniči, ne da bi bila pri tem poškodovana čebela. Več o tem: subvencije.finance.si.
Z januarjem je bil odprt razpis za udeležbo na brezplačnem tečaju za čebelarje začetnike, ki ga vsako leto organizira ČZS v več slovenskih krajih.
Kot običajno so povečini mesta bila zelo hitro zapolnjena, vendar je za Mursko Soboto trenutno (1.2.) še nekaj prostih mest. Več na strani ČZS.
Gospod Tomislav Burnać iz društva Urbani čebelar je ob zaključku minulega leta na Pošto Slovenije naslovil pobudo za izdajo znamke ob svetovnem dnevu čebel.
Pobuda je bila sprejeta in predvidoma 25.5.2018 izide prva serija tovrstnih znamk. Trenutno poteka razpis za oblikovanje znamke, kuverte prvega dne in žiga prvega dne.
Dodatna zanimivost: Pošta je leta 2015 že izdala znamko z vonjem po medu.
Podrobnosti o vsem tem lahko preberete na strani društva Urbani čebelar.
Pobudi ČZS in Slovenije je uspelo – generalna skupščina Združenih narodov je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.
Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.
20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.
Sprejemu resolucije se je pridružilo 115 držav.
Več o tem: https://worldbeeday.org/si/dogodki/novice/35-20-maj-razglasen-za-svetovni-dan-cebel.html
Leto 2017 se je za čebelarje začelo grdo – s pozebo, ki je znova močno udarila po glavni paši v teh krajih, akaciji (robiniji). Sledil je hiter začetek vročine in suše – zelo poletno je bilo vse od sredine junija do konca avgusta.
V tistem delu Prekmurja, kjer nas pogosto celo poletne nevihte kar preskočijo, je šlo tako daleč, da niti zgodaj posejana ajda ni medila – kljub dobro izbranim sortam, saj ni bilo dovolj vlage. Iz istega razloga se marsikdo tudi ni odločil za strniščno setev takoj po žetvi žita.
Je pa v tem vendarle nekaj dobrega: vtis je, da vročina in suša zavirata tudi razvoj varoje.
Popolni zasuk je prinesel september, poln dežja. V tem času so se vendarle dvignile njive z jesenskimi posevki, tako so čebele skozi september (kadar ni ravno deževalo) in izredno sončni oktober lahko še kaj postorile pred zimo, predvsem na ajdi in repici.
November je kot običajno prinesel ničlo na termometru; zdaj je že vse opravljeno in čakamo le še, kaj bo pokazal pogled v panje, ko pridemo decembra kapljati oksalno kislino.
Vsem želimo, da bi v naslednje leto kljub letošnjim čudnim razmeram pripeljali zdrave in močne čebele.
Kot je razvidno s slike, je akacija na psu.
20. aprila je bilo ponoči v prekmurski ravnici -4 C, dan kasneje pa -2 C, kar zadošča, da so posledice okvirno take kot ob lanski pozebi 26. aprila.
Poleg akacije so enako kot lani videti poleti cvetoča “čebelja drevesa” – evodija, mehurnik, sofora… – približno takšna so kot kuhana špinača.
Dobro pa se drži oljna repica, ki jo čebele še vedo obiskujejo.
Nenadoma in prezgodaj nas je zapustila mag. Lidija Matavž, veterinarka in svetovalka, vodja enote NVI v Murski Soboti.
Spominjamo se je kot osebe, ki je bila pogosto prisotna na naših srečanjih in vedno pripravljena odgovarjati na strokovna vprašanja o tem, kako zagotoviti dobro zdravstveno stanje naših čebel.
Izrekamo sožalje vsem, ki so ji bili blizu, gospe Lidiji pa se še zadnjič zahvaljujemo za vso pomoč.